Blanka Erhartič se v pesniški zbirki Dan, ki se ne more znočiti, potaplja vase, da napolni pljuča svojega pesniškega jaza z odsevi iz preteklosti in s slutnjo prihodnosti.
Elementarno, kot iz podzavesti, suče miselno volno za prejo tehnopoetskih niti, iz katerih raznorodno tke pesniško raziskovanje temelja svojega bivanja in obstajanja.
Neznana pot se v nas nikdar ne sklene
z začetkom svojim, ker ga v bistvu ni,
saj to, kar nam poganja skozi vene
zdaj volja je življenjska, zdaj je kri …