Poezija stolpcev je zbirka pesmi iz avtoričine mladosti. Ker pa je bila odložena za nedoločen čas, se je zdela kot neskončna kompozicija vlaka, ki ji je potrebno priliti še nekaj olja, da vendarle prispe na končni cilj. Predvsem je zbirka osebne ljubezenske lirike, o lastnem iskanju in tudi o kritičnem gledanju na svet. Govori o prepletanju trenutkov, ki so bili del poti, kjer so avtoričine stopinje včasih izstopale, včasih pa so se samo opotekale.