"V Srčnicah je čutiti veselje do besede, ki v svoji zgoščenosti zna izkazati več kot sicer v vsakdanjem življenju. Drugega veselja v njih ni, kakor se za lirično zbirko tudi spodobi. Prepričan sem namreč, da je med vsemi pisatelji prav žalost tista, ki zna pisati najlepše, najtoplejše. In kakor vsako hrepenenje, ki bolj ali manj žalosti v nedosegljivosti, tako tudi vsaka dosegljivost utegne razveseliti." (avtorjev zapis)
Naj poletijo, ptice,
iz dlani v dlani,
od oči do oči,
iščoč stezice
vse tja do srca.
Da v njem, morda,
si spletejo gnezdo,
utrnejo zvezdo …