»Malček nam s svojimi prvimi koraki v svet podarja najlepšo pesnitev življenja. Mamice in očki so z njo tako prevzeti, da nimajo časa za sprotno beleženje njenih verzov, zato sem vzela v roke svinčnik in napisala vsaj nekaj utrinkov iz poezije, ki sem jo občutila ob svojem nečaku. Poslušala sem njegovo čebljanje in skoraj po nareku napisala, kar mi je povedal in pokazal. Napisala sem tudi tisto, kar sem hotela povedati njemu jaz in tako so nastale Tetine pesmice. Sprva so bile namenjene le njemu, sedaj, ko si ustvarja družino tudi on, pa jih podarjava vsem otrokom, mamicam, očkom, babicam, dedkom, tetam in stricem.« Teta Alenka