BITJA IN ŠTEVILA

Nova pesniška zbirka Bojana Sedmaka, pesnika in kantavtorja, ki pomen zvoka in zven pomena že dolga desetletja spaja v učinkovito in vselej relevantno celoto, nas popelje med intimna in angažirana pesniška prevpraševanja s strogo formalno ureditvijo pesmi in značilnim sedmakovskim prehajanjem med pesniškimi oblikami, ki jih vešče uporablja glede na to, kaj ima povedati.

V zbirki se tako srečujejo soneti, pesmi v prostem verzu in številne druge, klasične in alternativne oblike postavljanja besed, a Sedmak ni ludist ali larpurlartist, nasprotno, njegova sporočila, zdaj zvedava, zdaj kritična in refleksivna, so tisto, kar Bitja in števila zagotovo umešča med najzanimivejše nove pesniške knjige pri nas. 

Razmišljanje o poeziji, ki jo ima bralec pred sabo, zahteva svojski pristop, saj gre očitno za raznoliko in celovito zbirko pesmi, ki jih je v kratki spremni besedi težko zajeti pod skupni imenovalec. Toda prav to je bralcu izziv: kaj je tu enovitega v pomenu, da je zbrano v zaokrožen pesniški florilegij? Pri iskanju odgovora se oprimimo samih pesmi. Držimo se tistega, kar naznanja naslov zbirke: Bitja in števila. Naslov zbirke poseže v jedro sodobnega časa. Morda se pesnik tega ne zaveda, ampak biti sestavljen iz (bioloških) bitij in števil je opredelitev sodobnega kiborga, pol človeka pol robota. Med tehniko in metafiziko. To ni nedolžna izjava, ker usodo sodobnega človeka nagovarja kot biološko in tehnološko mašino, večno ujetega med bitji in števili, kot zapiše verz Charlesa Baudelaireja, postavljen kot moto na začetku knjige. Tudi prva pesem v zbirki Žar napoti v isto smer: Jaz, sestavljen iz bitij in števil/ sem se namenil o tem napisati toliko/ pesmi, kot je bitij in števil/ v meni in v jeziku, ki ga govorim; // razdeljen na osebe in numere. Zgornji misli pritrjuje tudi naslov druge pesmi Pes, robotski. Torej zelo posplošeno rečeno uvodna pesem nakazuje položaj med metafiziko in tehnoznanostjo. Med svetom, ki odmira, in tem, ki se je v zadnjih desetletjih tako brezobzirno ne samo najavil, ampak zavzel samo postavje sodobnega sveta. (iz spremne besede Iztoka Osojnika)