Album, ki je izšel pri založbi Helidon, takrat že krovni založbi ansambla, je bil povzetek vsega, kar so Avseniki počeli do takrat, izkazalo pa se je, da stoji tudi skoraj na samem koncu ključnega obdobja za zasedbo; v letih pred Zlatimi zvoki so se poslušalstvu predstavili z nekaterimi melodijami, ki so v hipu ponarodele in prešle v kolektivno zavest, denimo Na Golici, Tam, kjer murke cveto in Na mostu. Skladateljska veščina tandema Vilka in Slavka Avsenika je bila jasna, prav tako tudi njihova tendenca, da avtorsko glasbo z ljudskimi prvinami ubesedujejo v sodelovanju z veščimi besedilopisci/piskami in tudi pesniki. Eden izvorov te glasbe je bil tudi jazz, iz katerega je izvirala večina glasbenikov iz zasedbe in swingovski način igranja Lea Ponikvarja je nekako utemeljil t. i. »narodnozabavni slog« igranja na kitaro, ki je bila, kot se je izkazalo, osnova za ritem zasedbe. V obdobju izida pričujoče plošče sta v zasedbi pela Ema Prodnik in Franc Koren, a Avseniki so sodelovali tudi z drugimi pevci in pevkami; tako se na plošči denimo pojavi Peter Ambrož, sicer član Slovenskega okteta, dokončno pa pride na svoje kot vokalni solist trobentač Franc Košir, ki je odtlej, čeprav je poprej že zapel, nekakšna maskota zasedbe, tako zaradi svoje humoristične žilice kot zaradi pesmi Shujševalna kura in MISS z besedili Toneta Fornezzija, ki je v pričujočih pesmih izmojstril »Tofovo besedilo za Koširja«, kar se bo pokazalo tudi v naslednjih desetletjih. Čeden pušeljček besedil Elze Budau je pričal, da je narodnozabavna glasba takrat kljub priljubljeni domačijski tematiki znala izbirati sodelavce/ke za besedila svojih pesmi; za ansambel Borisa Kovačiča je denimo pisal pesnik Gregor Strniša (pisal je tudi za Avsenike in še za koga), za Miho Dovžana pesnica Svetlana Makarovič. Instrumentalne skladbe so bile dobro domišljene in aranžersko izdelane do zadnje podrobnosti. Ko se dvojni album izteče s pesmijo Najlepše je doma, poslušalca mimogrede spet odnese na prvo stran prve plošče v polko, ki tudi naslavlja album. Naslovnica pa priča, da Avseniki niso leta že 1972 bili zaman v vrhu žanra. Ob petdesetletnici izida je zdaj pred nami vinilni ponatis izvirnika, remasteriran in pripravljen na nove generacije.
Matej Krajnc
