Nova otroška slikanica Čarobna harmonika o glasbi Lojzeta Slaka – spoj tradicije in otroške domišljije

Glasbeno založništvo naše založbe Helidon že od leta 1969 izdaja glasbo Ansambla Lojzeta Slaka, najprej na vinilnih ploščah, kasetah, kasneje na zgoščenkah in v zadnjem času ponovno na vinilnih ploščah. Ob letošnjem praznovanju 60-letnici Slakove glasbe je na LP plošči izšel tudi Čebelar, meseca oktobra pa otroška slikanica Čarobna Harmonika, ki je nastala kot skupen projekt z gospo Ano Slak, soavtorico in ilustratorko slikanice, ki je poleg odlične ilustratorke tudi vnukinja legendarnega Lojzeta Slaka.

Ker je za to slikanico zaslužna predvsem gospa Ana Slak, smo jo prosili, da kar ona predstavi slikanico in ji zastavili nekaj vprašanj.

Z izidom nove otroške slikanice, ki združuje zgodbe in pesmi Ansambla Lojzeta Slaka, se odpre čudovit svet, skozi katerega lahko otroci spoznajo bogato slovensko glasbeno dediščino. Zgodba slikanice je prepletena s petimi najbolj priljubljenimi pesmimi Lojzeta Slaka, ki so prirejene in prilagojene otroškemu dojemanju sveta. Vse to je obogateno z izjemnimi ilustracijami, ki glasbo oživijo na prav poseben način. 

Kaj vas je spodbudilo k ustvarjanju otroške slikanice, v kateri so vključene pesmi vašega dedka?

Z očetom sva pri izboru pesmi želela izpostaviti tiste, ki nosijo globoko sporočilo o ljubezni do domače dežele in spoštovanju do ljudi, samo besedilo pa je za njih primerno in ga lahko razumejo. Prepričana sem, da otroci te teme zelo dobro občutijo. Narava, dom, skupnost – vse to so vrednote, ki so jim blizu, četudi tega še ne znajo vedno izraziti z besedami, radi pa to izražajo z risbami. Ravno zato se mi je zdelo pomembno, da te pesmi približamo mlajšim generacijam, da preko ilustracij in izbranih pesmi začutijo to vez s preteklostjo in s slovensko tradicijo.

Pesmi v slikanici so zasnovane tako, da so primerne tudi za otroške pevske zborčke. Te pesmi so tako melodične in spevne, da so idealne za priredbe v otroških zborih. Veselim se trenutkov, ko jih bomo morda slišali v novi preobleki – v izvedbi otroških glasov. Prepričana sem, da bo to nekaj čarobnega.

Kaj vam osebno pomeni glasbena zapuščina vašega dedka, Lojzeta Slaka?

Dedkova glasba je zame nekaj, kar me je spremljalo vse od zgodnjega otroštva. Pravzaprav sem ob njegovih melodijah odrasla. Te pesmi niso bile le del glasbenega ozadja, ampak so oblikovale pomembne trenutke v mojem življenju, družinska srečanja, praznovanja, skupne trenutke z dedkom. Njegova glasba mi je bila in mi je še vedno izjemno blizu, saj nosi v sebi neizmerno toplino in povezanost z domovino.

Zato je ustvarjanje te slikanice zame osebni poklon dedku in njegovim pesmim. S slikanico želim je njegovo glasbo približam otrokom – da tudi oni spoznajo to dediščino, ki je meni tako pomembna. Njegove pesmi namreč niso le melodije, so zgodbe, čustva, vrednote, ki si jih želim prenesti na naslednje generacije.

Kako se spominjate dedka in njegovega ustvarjanja?

Spominjam se, kako so bili pri dedku pogosto prisotni različni ljudje, ki so z njim razpravljali o njegovih pesmih in o glasbi nasploh. Bil je vedno obdan s tistimi, ki so glasbo razumeli kot umetnost in kot pomemben del življenja. Eden izmed teh, ki je pogosto obiskoval dedka, je bil tudi pesnik Tone Pavček. Z njim sta delila izjemno prijateljstvo in glasbeno ustvarjalnost. Zelo sem ponosna, da je dedek tudi meni posvetil eno od njegovih pesmi, Ana Štimana, besedilo zanjo pa je napisal prav Tone Pavček. Ta pesem ima v mojem srcu poseben prostor in vedno, ko jo slišim, me spomni na tisti čas, ko sem dedka opazovala pri njegovem ustvarjanju.

Slikanica je torej več kot le zgodba za otroke?

Slikanica je veliko več kot le zgodba. Je most med preteklostjo in sedanjostjo, med glasbeno dediščino in sodobnim otroškim svetom. Skozi pesmi in ilustracije želimo otrokom na prijeten in razumljiv način prikazati, kaj je slovenska glasba, kaj pomeni domovina in kakšne vrednote so pomembne v življenju. Upam, da bodo otroci ob branju in poslušanju teh pesmi začutili vsaj del tistega, kar sem ob dedkovi glasbi vedno čutila jaz – povezanost z nečim večjim, z našimi koreninami. Obenem pa je tudi spomin na enega največjih slovenskih glasbenikov – Lojzeta Slaka, čigar pesmi bodo še dolgo živele v srcih ljudi, ne glede na generacijo.

dne