Tatjana Dremelj velja za eno prvih dam slovenske popevke ob prelomu desetletja iz sedemdesetih v osemdeseta. Bogata in dolga kariera, kjer je tako v zasedbah (kvartet Ultra) kot samostojno nastopala na domala vseh odrih bivše skupne države in v tujini, leta 1983 dobila prvo nagrado na mednarodnem popevkarskem festivalu na Malti, pri ZKP RTV Ljubljana izdala samostojno kaseto, se pri Helidonu spogledala s plesnim popom (kaseta Hočeš-nočeš, tvoja sem, Helidon 1987) in v devetdesetih zdaj s šansonom zdaj z zrelimi pop pesmimi (album Zaljubljena, Helidon 1996) nadaljevala svojo vizijo glasbene poti, se je v novem tisočletju bolj ali manj umaknila v tišino, ni pa umolknila. Letos, ko prazuje prvih sedemdeset, je pred nami vinilna plošča s prerezom njenega dela pri založbi Helidon, točneje izbor z dveh zgoraj omenjenih albumov, 1987 in 1996. Tista “rdečelaska”, za katero se je leta 1982 vozil Alfi v znameniti ladi-ladi-ladi da di di, se je odločila, da na jubilejni vinilni plošči povzame svoje najbolj eksperimentalno na strani A in najbolj zrelo pop obdobje na strani B. Naslov je ostal preprost: Tatjana Dremelj, plošča pa je izšla v butični nakladi, ki si jo bodo lahko privoščili obiskovalci/ke njenih nastopov. Jubilejni koncert bo 19. 8. na celjskem gradu, pravi Tatjana, in na njem ne samo ravnokar priobčene pesmi.
Prva ideja je bila, da bi Tatjana prerez svojih pesmi, vseh, festivalskih in drugih, objavila na posebni CD-plošči. A CD kot nosilec se je utrudil, pa se je zastavilo vprašanje, na kak način umeriti LP-ploščo, da bo reprezentativna. Ker se je kot založnik ponudil Helidon, odločitev pravzaprav ni bila težka: objaviti velja tista druga leta, postfestivalska, ko jesen še vedno pride v Maribor, z njo pa tudi Oto Pestner, ki je s Tomažem Kozlevčarjem avtorsko podpisal kaseto Hočeš-nočeš, tvoja sem, Tatjana pa je dodala dva svoja avtorska pečata v obliki besedil. Album Zaljubljena je bil zvečine delo Saše Fajona, pojavilo se je več tekstopiscev (med drugimi Tatjana, Miša Čermak in Zmazek Žan). Medtem ko je ljubezen na kaseti Hočeš-nočeš romantična, a v svojih iskanjih prav nič naivna (zlasti v pesmi Ženska sem, ki jo Tatjana podpiše z Otom), so pesmi na Zaljubljeni take, ki ljubezen izkazujejo v bolj ontološki, (samo)refleksivni luči (Kdo si ti, Življenje). Pred nas torej stopi interpretatorka in avtorica, ki se ne boji let in prihodnosti in ki zna obstati in ostati tudi sama. Prav zato je konceptualna podoba pričujoče jubilejne plošče tako izrazita in za nekakšen obračun s časom tudi ključna. Tatjana Dremelj lahko zdaj mirno pokaže svojo izkaznico, lahko pa stopi naprej v nova leta in nove pesmi. Na naslovnici nas pričaka vsa mladostna in šegava, kot bi hotela reči: hočeš-nočeš, ženska sem, ne dam se in tole, kar poslušate, je statement, mojih nekaj glasbenih obrazov, skozi katere sem potovala s temi ali onimi vetrovi na poti. Dvanajst alinej torej, ki dejansko predstavljajo življenje, kar slišimo v zaključni pesmi. Plošči želimo srečno pot k poslušalcem, Tatjani pa vse najboljše in seveda vabilo: pridi f toti Maribor! Evrovizija 1983 je že daleč, dobra glasba pa nikoli!
Matej Krajnc
