GLASBENI GENIJ - KRANJSKI PETELIN

Literarno delo GLASBENI GENIJ, namenjeno predvsem bralcem II. In III. triade osnovne šole, sestavljata dva dela. 

Prvi del predstavlja zgodba o skladatelju Jakobu, ki med žvižgajočim sprehodom obišče vaški sejem. Njegov napev k petju spodbudi petelina, ki dotlej – tako pravi prodajalec − še nikoli ni zakikirikal. Skladatelj živalco odnese domov in ob petju ter spremljavi bobenčka ugotovi, da gre za izjemno nadarjenega petelina, ki ga je treba pisati z veliko začetnico. Petelin in skladatelj Jakob spoznata, da na Kranjskem, kjer je v tistem času vladala huda revščina, ni posluha za njuno glasbeno nadarjenost. V zgodbi izvemo zakaj se je skladatelj Jakob podpisoval z imenom in priimkom Jakobus Gallus Carniolus ali slovensko Jakob Petelin Kranjski.

Drugi del govori o življenju in delu skladatelja Gallusa. Čeprav je od njegovega rojstva minilo že skoraj pet stoletij (rojen 1550), se ga Slovenci tudi danes spominjamo z iskrenim ponosom. Po njem smo poimenovali največjo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, glasbeni šoli v Stični in Grosuplju, pevska zbora v Celovcu in Trstu, nabrežje ob Ljubljanici ter ulice v več slovenskih mestih. Gallusov lik je bil, kot osrednji motiv, predstavljen tudi na tolarju za 200 SIT.

Avtorica je leta 2010 s knjigo HIŠA GLASBE na podoben način mladim bralcem predstavila življenje in delo glasbenikov Ipavcev. Knjiga je prejela Zlato hruško.

Naša založba je v rokopisu GLASBENI GENIJ prepoznala, da delo spodbuja pozitiven odnos do glasbe in njene zgodovine, hkrati pa bralcem predstavi čas, ki v  boju z revščino na Kranjskem ni kazal zanimanja za glasbeno ustvarjalnost. Toda vztrajnost in odpovedovanje sta vrlini, ki tudi v izjemno težkih časih tlakujeta pot do ciljev! Skupaj z avtorico si iskreno želimo, da težka izkušnja skladatelja Gallusa, ki je moral »s trebuhom za kruhom« v tujino, bralce opogumi k vztrajnemu udejanjanju teh vrednot.